Pokrajina Trst predstavila rezultate aktivnosti 3 DS4: »Nadzor nad gozdnimi požari«V okviru strateškega projekta KRAS-CARSO, ki je sofinanciran iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, je Pokrajina Trst Oddelku za znanosti o življenju Univerze v Trstu predala v izvedbo študije z namenom preučitve stopenj nevarnosti oziroma tveganja, povezanih z gozdnimi požari ter z namenom ocenjevanja najbolj primernih preventivnih varnostnih ukrepov glede na ugotovljeno ogroženost. Spodbujanje preventivnih in koordinacijskih dejavnosti v širokem merilu spada med naloge Pokrajine, kot je povedal podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc, kot tudi opozarjanje krajevnih uprav, občanov in strokovnih združenj na obstoječe stanje z namenom razvojnih aplikacij študije.
Problem gozdnih požarov je na Krasu dramatično aktualen. Ogenj, ki je tudi letos pustošil po obširnih območjih teritorija, je še bolj zaostril pozornost do skupnih pobud, ki jih lahko za teritorij pristojne ustanove prevzamejo na tem področju. Pokrajina je v okviru dejavnosti predvidevanja in preprečevanja tveganj že obravnavala problem gozdnih požarov v okviru ustreznega Pokrajinskega programa za predvidevanje in preprečevanje tveganj. Po tej prvi analizi je Pokrajina prešla k naslednji fazi, v kateri so bile eksperimentalno obravnavane težave območja Občine Repentabor, predvsem mejnih območij med gozdom in poseljenimi področji.
V okviru projekta KRAS-CARSO je bila izvedena raziskava Gozdni požari in ekosistemska kompleksnost Krasa. Sestavljen je bil zemljevid požarne ogroženosti gozdnih območij teritorija Pokrajine Trst in uresničen model požarne ogroženosti na vzorčnih območjih. Rezultati so pokazali, da so gozdna območja, ki jih je skozi čas človekova dejavnost korenito spremenila, obširno poraščena z iglavci in drugimi lahko vnetljivimi rastlinskimi vrstami. Istočasno pa opuščanje tradicionalnih načinov rabe zemlje in gradnja nove infrastrukture, tudi stanovanjske, povečujeta požarno ogroženost in izpostavljata nujnost pozornejšega upravljanja s teritorijem.
V sedanji fazi bo študija preučila podnebne podatke različnih obstoječih merilnih omrežij, saj temperaturni pogoji močno vplivajo na vegetativno stanje rastlin in povečujejo stanje nevarnosti. Model požarne ogroženosti se sestavi na osnovi umerjanja in primerjave dejanskih požarov od leta 2006 do danes in primerjave izsledkov s hipotezami na osnovi obstoječe vegatacije. Dodatna poglobitev bo posvečena sestavi razporeda stopenj ranljivosti teritorija in določanju prioritet pri posegih. Delo se zaključuje s predlogom »dobrih praks«, ki se bodo upoštevale pri upravljanju s teritorijem in bodo pripomogle k zmanjšanju in omejevanju tveganja ter ustreznemu informiranju in izobraževanju občanov ter glavnih vključenih subjektov.
Nekaj fotografij z dogodka:
