DELOVNI SKLOP 2 - UPRAVLJANJE NARAVNIH VIROV
AKTIVNOST 1 - Načrt upravljanja naravnih območij
Aktivnost »Načrt upravljanja naravnih območij na Krasu« se pojavlja kot odgovor na potrebo po zaščiti biotske raznovrstnosti, tipične za kraško okolje, opuščenih travnikov in pašnikov ter ostankov podeželske tradicije in kulture, ki so po opustitvi proizvodne funkcije pomembno pričevanje o lokalni kulturni identiteti. V ta namen je zatorej potrebno določiti skupne načine upravljanja, ki bodo osredotočeni tako na naravni kot kulturnozgodovinski vidik Krasa. Za dosego slednjega vključuje predvidena aktivnost pripravo dveh dokumentov, in sicer Študije o Krasu ter Smernic za upravljanje naravnih območij na Krasu. Študija o Krasu bo kot preliminarna študija obravnavala naravne in okoljske značilnosti Krasa s poudarkom na najbolj kvalitetnih in zanimivih elementih kraškega prostora, nevarnosti za neokrnjenost območja ter potrebo po zaščiti le-tega, Smernice za upravljanje naravnih območij na Krasu pa bodo izvedbene narave. Slednje bodo namenjene javnim in privatnim subjektom, ki so lastniki naravnih območij na Krasu in bodo nudile operativne predpise ter navodila o pravilnem upravljanju takih območij. Dokumenta bosta omogočila boljše poznavanje značilnosti teritorija in potreb po zaščiti ter lastnikom zemljišč možnost, da ravnajo na načine, primerne glede na naravno in zgodovinsko vrednost območja. Pričakovan rezultat aktivnosti je torej višja osnova znanja, potrebnega za zagon nadaljnjih akcij varovanja biološke raznovrstnosti na Krasu na podlagi s tehničnega vidika učinkovitih strategij, ki bodo strateško in politično poenotene.
Aktivnost vodita vodilni partner (VP) in Pokrajina Gorica (PP2) v sodelovanju z izbranima zunanjima izvajalcema na slovenski in italijanski strani Krasa. Ostali partnerji projekta sodelujejo v okviru Skupine narava, ki je bila, vključujoč tudi strokovne institucije na območju Krasa, ustanovljena z namenom podajanja strokovnih izhodišč ter potrditve vsebine izdelanih dokumentov.
AKTIVNOST 2 - Preverjanje možnosti izvedbe »geoparka« na Krasu
Cilj aktivnosti »Preverjanje možnosti izvedbe geoparka na Krasu« je ugotoviti ali bi vzpostavitev geoparka na Krasu predstavljala rešitev ohranjanju naravnih značilnosti območja ob sočasnem spodbujanju družbeno ekonomskega razvoja. Po definiciji Evropske mreže geoparkov, ki je bila vzpostavljena v okviru Unesca, je geopark namreč teritorij s specifično geološko dediščino mednarodnega pomena v smislu znanstvene vrednosti, redkosti, estetskega in izobraževalnega vidika. Obenem mora biti to območje pomembno tudi z vidika arheologije, ekologije, zgodovine in kulture, pri čemer morajo biti vsi omenjeni vidiki medsebojno prepleteni ter ovrednoteni s strani lokalnega prebivalstva, lokalnih institucij in ne nazadnje strokovnega osebja. V najširšem pomenu je geopark torej območje z izjemno naravno in kulturno dediščino, ki jo tradicija prostora ohranja. Poleg tega mora geopark imeti natančno opredeljene meje in biti dovolj velikega obsega, da je zagotovljen trajnostni gospodarski razvoj, predvsem na osnovi turizma. Cilj geoparka je namreč povezati fizične vidike prostora in pobude ohranjanja naravne, zlasti geološke, dediščine s trajnostnim razvojem, usmerjenim proti »geoturizmu«. V ta namen mora biti njegova vzpostavitev osnovana na natančno definirani teritorialni razvojni strategiji, saj se osnovni namen geoparka lahko uresniči zgolj z ukrepi primernega planiranja in upravljanja teritorija. Aktivnosti geoparka, usmerjene k izpolnjevanju omenjenih ciljev, se lahko izvajajo na različne načine, in sicer kot izobraževalne, znanstvene, športne, didaktične, kulturne in druge aktivnosti, preko katerih mora biti območje geoparka obiskovalcem predstavljeno na celosten način. Ker je cilj geoparka ustvariti večje možnosti za zaposlitev lokalnega prebivalstva, je izrednega pomena izobraževanje in spodbujanje slednjega k pridobivanju potrebnega znanja, da lahko naposled v okviru geoparka nastopajo in delujejo v različnih vlogah (najsi bodi kot pohodniški, kolesarski, jahalni in drugi vodniki, turistični informatorji, vzdrževalci krajine, različni rokodelci in podobno). Upoštevajoč naravne in kulturne značilnosti Krasa bi torej lahko domnevali, da ima le-ta vse potrebne značilnosti, da je priznan kot geopark (kot del Evropske mreže geoparkov ali v povezavi z Globalno mrežo geoparkov Unesca).
Aktivnost zato predvideva izdelavo Študije izvedljivosti vzpostavitve geoparka na Krasu, pri čemer ne bo izdelana izvedbena študija za ustanovitev geoparka, temveč raziskovalna študija z analizo možnosti in načinov njegove vzpostavitve ter preverjanjem stopnje sprejemanja oz. naklonjenosti le-temu (politične naklonjenosti, naklonjenosti lokalnega prebivalstva in drugih lokalnih akterjev). V okviru študije, kateri podlaga bodo metodologije uporabljene za študije izvedljivosti znanih evropskih geoparkov, bodo poleg virov naravne in kulturne dediščine analizirane tudi strategije lokalnega razvoja, družbeni in ekonomski vidiki, potrebe lokalnega prebivalstva ter primerni akterji za ustanovitev geoparka. Definiran bo model geoparka, specifičen za Kras, ki bi ščitil in ovrednotil teritorij ne da bi omejil ekonomsko rast, temveč ustvaril priložnosti za nove podjetniške pobude in za »trajnostni« razvoj. Študija bo izdelana v "čezmejni" perspektivi, upoštevajoč potrebo po uskladitvi strategij za prostorsko načrtovanje čezmejnega območja.
Aktivnost vodita vodilni partner (VP) in Pokrajina Trst (PP1) v sodelovanju z izbranima zunanjima izvajalcema na slovenski in italijanski strani Krasa. Ostali partnerji projekta sodelujejo zlasti pri izvajanju participativnega dela študije.
