DELOVNI SKLOP 4 - MREŽA DIDAKTIČNIH CENTROV IN SPREJEMNE STRUKTURE
AKTIVNOST 1 - Načrt za upravljanje sprejemnih centrov
Aktivnost »Načrt za upravljanje sprejemnih centrov« na Krasu se pojavlja kot odgovor na čedalje večjo potrebo po vzpostavitvi usklajenega delovanja obstoječih in nastajajočih sprejemnih ter drugih centrov za obiskovalce. Na Krasu je le-teh veliko (Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica, Mladinski hotel Pliskovica, Turistično informacijski centri, Dolina Glinščice, Sprejemni center Gradina, Center za kulturne aktivnosti v Repniču, Didaktični center v Bazovici in drugi), kar priča o velikem zanimanju za naravno in kulturno vrednost tega prostora. A razdrobljenost omenjenih struktur, ki so majhne ali zelo majhne, tako z upravnega kot z organizacijskega vidika, preprečuje razvoj procesa popolnega ovrednotenja teritorija. Cilj te aktivnosti je zato pripraviti Načrt usklajenega upravljanja sprejemnih centrov, instrument, na osnovi katerega bo med omenjenimi strukturami vzpostavljena koordinacija z organizacijskega, upravljalnega, operativnega in vsebinskega vidika. Le-te bodo, upoštevajoč posebnosti posameznega sprejemnega centra, posameznega območja zanimivosti ter celotnega teritorija Krasa, povezane v mrežo, katere glavni namen bo spodbujanje raznolike ponudbe za povečanje privlačnosti in ovrednotenja teritorija Krasa med različnimi ciljnimi uporabniki (šolami, obiskovalci, turisti).
Aktivnost vodi vodilni partner (VP) v sodelovanju z izbranim zunanjim izvajalcem. Ostali partnerji projekta sodelujejo pri izvedbi aktivnosti z nudenjem svojega osebja v skladu s specifičnimi tehničnimi kompetencami in izkušnjami.
AKTIVNOST 2 - Nov živi muzej in Informacijski center Krasa
Aktivnost vključuje izvedbo Živega muzeja Krasa na odprtem območju, ki meri preko 700 hektarjev in se nahaja med Sežano, Lipico in slovensko-italijansko mejo ter izvedbo Informacijskega centra Krasa v stari stavbi Občine Sežana. Izbrano območje Živega muzeja Krasa predstavlja območje t.i. klasičnega krasa z največjo intenziteto kraških pojavov (preko dvesto registriranih jam, največje kraške udorne doline, krasna škrapljišča in mnogi drugi tipični kraški geomorfološki pojavi), z velikim številom vpisov v register zavarovanih naravnih vrednot in zavarovanih naravnih območij. Na robu območja se nahaja tudi najstarejša turistična jama v Evropi, jama Vilenica, ter najbolj slikovita ne turistična jama v Sloveniji, Gustinčičeva jama, globoko pod površjem pa teče čezmejna reka Reka / Timav. Izjemnost tega območja pred ostalimi lokacijami je tudi v tem, da je bilo skoraj pol stoletja (po drugi svetovni vojni) zaprto za prost dostop in je zato v celoti ohranjena nekdanja naravna in kulturna krajina, z edinim velikim problemom, ki se kaže v zaraščanju površja, zaradi opustitve nekdanje kmetijske rabe (košnje, paše). Cilj projekta je z ureditvijo tega osrednjega dela klasičnega krasa kot pilotnega primera za ves Kras celostno predstaviti klasični kras z vidika naravne in kulturne dediščine, prispevati k ohranjanju biotske raznovrstnosti in k obnovi tradicionalne kulturne krajine ter ne nazadnje privesti do novega pola privlačnosti na območju Krasa, integriranega z drugimi lokalnimi pobudami za zaščito teritorija.
V ta namen bo v okviru izvedbe aktivnosti fizično pregledano celotno območje z namenom evidentiranja in analize vseh naravnih in kulturnih znamenitosti območja ter izbora tistih, ki bodo najpomembnejše za končni učinek projekta. Obenem bo izdelano tudi coniranje območij kamnitega krasa, travno-košnih senožeti, pašnikov, gozda in površin v zaraščanju. Slednje bo potekalo v sodelovanju z lokalnimi prebivalci (lastniki), saj bodo izvedbene projektne aktivnosti usmerjene v urejanje opredeljenih površin, da se omogoči vzdrževanje krajine tudi v bodoče, predvsem s pašo in košnjo. Izvedbena faza Živega muzeja Krasa bo vključevala vzdrževalna dela na osrednji povezovalni osi območja, stari avstro-ogrski cesti Sežana - Bazovica, ureditev dostopov do opredeljenih naravnih in kulturnih znamenitosti, označitev le-teh z interpretacijskimi opisi, ureditev tematskih poti in čezmejnih rekreacijskih poti ter izvedbo posegov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Opredeljeno območje ne bo ostro zamejeno, povezovalo se bo z bližnjim kulturnim spomenikom Kobilarno Lipica s skoraj petstoletno tradicijo, Naravoslovno didaktičnim centrom v Bazovici, nastajajočim muzejem pridobivanja kamna v kamnolomu pri Lipici, nastajajočim muzejem o vodi na Krasu v Gropadi, botaničnim vrtom v Sežani, z rekreacijskimi potmi pa naj bi se čezmejno povezovalo v smeri Bazovice in Gropade.
Poleg živega muzeja Krasa je bila v okviru aktivnosti predvidena ter že izvedena ureditev Informacijskega centra Krasa v stari stavbi Občine Sežana, katerega slavnostno odprtje je potekalo v marcu lanskega leta (2011). S svojo izjemno lokacijo v neposredni bližini botaničnega vrta, s katerim predstavljata dva izjemna kulturnozgodovinska spomenika, si le-ta nadeja tako informacijsko kot interpretacijsko funkcijo. Slednja se kaže skozi zbirko fosilov klasičnega krasa, postavljeno v obnovljenih prostorih, za širšo interpretacijo Krasa pa bo zainteresirane obiskovalce usmerjal k obisku Živega muzeja Krasa ter drugih zanimivosti na območju Krasa. Obenem bo na osnovi Načrta usklajenega upravljanja sprejemnih centrov prevzel vlogo povezovalca in koordinatorja do sedaj funkcionalno razdrobljenih sprejemnih centrov in drugih struktur ter zanimivosti.
Aktivnost vodi vodilni partner (VP) v sodelovanju z izbranimi zunanjimi izvajalci. Ostali partnerji projekta sodelujejo pri izvedbi aktivnosti z nudenjem svojega osebja v skladu s specifičnimi tehničnimi kompetencami in izkušnjami.
AKTIVNOST 3 - Čezmejne infrastrukture
Aktivnost »Čezmejne infrastrukture« predvideva izvedbo vrste pobud investicijske narave (preurejene ali novoustanovljene strukture) z namenom ovrednotenja teritorija za trajnostno koriščenje narave, okoljske in kulturno-zgodovinske dediščine, saj slednje tako posredno kot neposredno poudarjajo pomen ohranjanja visokokvalitetnih elementov kraškega prostora, obenem pa preko vzpostavljenih ekonomskih mehanizmov prispevajo k boljši ekonomski blaginji teritorija.
Pobude, ki jih izvajajo posamezni partnerji projekta, so sledeče:
- Resljeva pot: Ureditev gozdne učne poti Josef Ressel s petimi učnimi točkami (informacijskimi tablami in didaktičnimi pripomočki, tudi za slepe in slabovidne obiskovalce) kot zaključitev že izvedene Ressljeve poti na italijanski strani meje. Poseg vodita Občina Sežana (VP) in Zavod za gozdove Slovenije (PP13).
- Ureditev Turistično informacijskega centra Hrpelje-Kozina. Nakup prostorov in opreme. Poseg vodi Občina Hrpelje-Kozina (PP3).
- Cesta Betanja-Gabrk: Ureditev makadamske ceste od Regijskega parka Škocjanske jame (Betanja) do ceste na Gabrku v dolžini 1.400 m oziroma površini okrog 4.200 m2 z vgradnjo jalovine in odvodnikov-drežnikov, z delnim asfaltiranjem ter s postavitvijo informacijskih tabel. Poseg vodi Občina Divača (PP4).
- Poti iz Gorjanskega in Brestovice do meje z Italijo: Ureditev čezmejnih poti na območju Brestovice v skupni dolžini skoraj 6 kilometrov in na območju Gorjanskega v skupni dolžini 3,3 km ter na območju Brij pri Komnu v skupni dolžini 1,4 km. Očiščenje in utrditev poti s postavitvijo informacijskih tabel ter zagotovitev dostopa za intervencijska vozila. Poseg vodi Občina Komen (PP5).
- Razgledišče Cerje: Ureditev 60 m dolge dostopne poti do razgledišča, utrditev 200 m dolge glavne poti proti Cerju in ureditev okrog 600 m2 parkirišča v makadamski izvedbi. Poseg vodi Občina Miren-Kostanjevica (PP6).
- Ureditev ceste Devin-Nabrežina: postavitev 20 rešetkastih odvodnikov in obnovitev 250 m dolge ceste s postavitvijo javne razsvetljave in asfaltiranjem. Poseg vodi Občina Devin-Nabrežina (PP12).
- Ureditev kolesarske steze pri potoku Osp: Ureditev 800 m dolge glavne poti in 1.000 m dolge stranske poti s postavitvijo ograj, klopi, plotov, tabel in obcestnih napisov, z ureditvijo počivališč in 4 razgledišč. Poseg vodi Občina Milje (PP7).
- Ureditev cest in poti v Gropadi. Ureditev ceste do muzeja o vodi na Krasu, ki bo izveden v okviru tega projekta, ureditev poti, ki bo omogočile povezavo od Bazovice do jamarske točke v Trebčah s postavitvijo ustreznih informacijskih tabel zgodovinske, kulturne in naravoslovne vsebine ter ureditvijo počivališč s klopmi. Poseg vodi Občina Trst (PP11).
- Izvedba muzeja o vodi na Krasu. Ureditev nove muzejske strukture v vodnjaku “Ciganka” pri Gropadi. Poseg vodi Občina Trst (PP11).
- Izvedba centra za kulturne aktivnosti v Repniču. Ureditev odprtega prostora za kulturne aktivnosti s približno 270 sedeži. Poseg vodi Občina Zgonik (PP10).
- Izboljšanje sprejemnega centra Gradina. Opremljeno igrišče pri sprejemnem centru in izvedba pripadajoče zunanje ureditve. Poseg vodi Pokrajina Gorica (PP2).
- Izboljšanje sprejemnega centra v Boljuncu. Izboljšanje celotne strukture sprejemnega centra z ureditvijo knjižnice in večnamenskih dvoran. Poseg vodi Občina Dolina (PP8).
- Preureditev trga v Repnu. Zaključitev del za ureditev trga v Repnu. Poseg vodi Občina Repentabor (PP9).
- Naravoslovno didaktični center v Bazovici: posodobitev oz. izboljšanje opremljenosti centra. Poseg vodi Urad deželne gozdne službe Glavne direkcije za kmetijske, agroživilske in gozdne vire Avtonomne dežele FJK (PP14).
- Nadzor požarov v gozdovih. Priprava zemljevida ogroženih območij na Krasu in priprava informativnega materiala in izobraževalnih tečajev za šole in prebivalce. Poseg vodi Pokrajina Trst (PP1).
- Izvedba sistema za voden obisk Krasa z GPS-tehnologijami na posameznih napravah (dlančniki, navigatorji, mobilni telefoni, iPod-i, itd.). Poseg vodi Pokrajina Trst (PP1).
Aktivnost izvajajo posamezni partnerji projekta (PP) v sodelovanju z izbranimi zunanjimi izvajalci, vodilni partner (VP) pa skrbi za spremljanje poteka posameznih pobud.
